Red carpet inn je bil poseben. Hotel precej na nivoju, za njim pa pravo cigansko naselje. V hotelih so povecini zaposleni Aziati, Hispani, Afroamericani. To so tisti ljudje, ki nam strezejo za sankom in pucajo za nami. Tako je bilo tudi v Carpet Innu.
Vmes nekje na poti sva se ustavila ob napisu 'domace domace' in pojedala doma pripravljen sladoled. Kupila sva melono, pa kateri nama se danes disi avto. Domaca zivila imajo OKUS! presenetljivo pa je tu veliko trgovin in supermarketov, ki prodajajo lakalno pridelano hrano. In ta je tudi okusna ;)
Jutro se je veselilo z nama. Pozno jutro. Pred motelom je bil Kitajski buffet - na enak nacin, kot smo vajeni pri nas samopostreznih resavracij, razlicnih ruskih bifejev. Ogromna restavracija, z milijon razlicnimi izbirami hrane. Mmmmmm. In to all you can eat (vse, kar lahko pojes) za piclih 7 dolarjev (cca 6 eur). Najedla sva se, da sva komaj dihala.
Po poti naprej proti Niagarskim slapovom. Vozila sva se po dolgem in pocez po stranskih cestah. Izogibava se avtocestam, raje uzivava v pisani naravi. Hise so pravjicne. Ne nehava se cuditi, kako prefinjeno kicaste so. Ves cas me obdaja obcutek, da se voziva skozi filme. Od Batmana, do Sam doma, cez Seks v mestu, skozi romanticne komedije in srhljivke, drame in akcije. Vsi filmi se zlivajo na najini poti.
Noc sva prezivela v Lockportu. Prvic na najini poti sva na recepciji srecala Americana. Soba je bila takoj poleg, tocno tam, kjer sva parkirala. Pozno sva sla spat. Spala pa odlicno.
Neverjetno kako je clovek utrujen po toliko urah voznje, pa ceprav ves cas samo sedim in sem le ko-pilot. Zvecer me kar zmanjka.
Dopoldan sva izkoristila za elektroniko in bazen za motelom. Ni se nama mudilo. Hotela sva izkoristiti ceno motela.
Niagarske slapove sva uzrla ob 4 popoldan. Od dalec me niso impresionirali. Z ameriske strani pa sploh ne izgledajo nic posebnega. Cez Rainbow bridge (Mavricni most) sva se sprehodila v Kanado, od koder je razgled na milijone kubikov vode precej bolj osupljiv. Sele ko zacutis kapljice slapov, se zavedas vse velicine in predvsem vse te moci vode, ki dere, dere, dere.... In tam nekje je verjetno most dobil ime. Iz razlicnih kotov lahko vidis mavrico. Ves cas je tam in colni spodaj globoko, se vozijo skozi njo.
Zalostno je, ker je vse ze tako okupirano z razlicnimi vstopninami. Se dobro, da jih niso kar zagradili in da ne pobirajo vstopnine ze za sam pogled na njih. Vstopnine pobirajo za razlicne razgledne tocke, ce hoces it s colnom, ce hoces priti blizje, na eno stran, na drugo stran... ojoj.
Okrog 19h sva se odpravila na pot - kakor dalec bo mogoce. Sva na poti do dveh gospa, ki ju greva obiskat. Vozila sva se del poti ob jezeru, drugi del pa kar po avtopcesti. Nasla sva motel v Mercerju, ki naju je doslej stal se najmanj. Se splaca iti malo dlje pa malo stran od avtoceste, saj so cene takoj bolj ugodne.
Danes imava v planu obiskati en velik outlet (da si Luka kupi sportne copate) ter se popoldan oglasiti pri gospe Lori, ki zivi vzhodno od Pittsburgha. Verjetno bova tam tudi prespala.
No comments:
Post a Comment