10 Mrs & Mr Brems

LUKA
Mrs Brems says Hi to everybody. She was our English teacher in Gimnazija Brezice. She lives with Mr Brems in a lovely house in a super duper nice part of the town. Like in the movies. Houses with nice trimmed lawn, parkway and a backside porch. She also has a great working room with all the books and I saw the A Class generation picture again.

 the Amish house

 Amish farm

 Brems House

 Animal shelter

 

Bob and Sue took us on a trip to Amish country where we found out about these traditional people who stick for them selves (in a nice way). We also visited the animal rescue center, where they take care for lots of international animals:) This was a nice change from the concrete cities. Thank you again.

9 Coshocton

MAJA


Pittsburgh je ocaral naju in prav tako ponovno tudi Lori in Duga.
Dve noci sva ostala v idilici hiski ob siroki reki Allagheny v mestecu Freeport. Ime izhaja se iz casov, ko so ljudje potovali po reki. Tu je bilo pristanisce brezplacno. Od tu izvira tudi ime - prosto pristanisce. Ime reke izhaja se iz daljse preteklosti - iz casa primarnih ljudstev. Prisleki so ohranili nekatera melodicna starodavna imena (reka Monongahela, mestece Coshocton).

Prispela sva v cetrtek zvecer in ostala do sobote zjutraj. Popoln luksuz. Lastna soba, ves cas kaj dobrega za pojest in ves cas na razpolago dobro vino. Sedeli smo na terasi in se pogovarjali.

Lori je posebne narave clovek. Zelo nadarjena, radostna zenska. Pokazala nama je, kaj vse je v hisici naredila sama. Od zaves do omaric. Veliko zgodb iz njene pestre preteklosti. Zaradi narave sluzbe se je veliko selila in na ta nacin spoznavala svet. Sedaj pa si je zazelela, da bi poleg sluzbe uzivala se kaj drugega. Tako si je ustvarila svoj koscek raja.

Med tekom po romanticnem Freeportu sem opazovala hisice in majhno marino. Preseneca me, kako so vse parcele in ograde zaznamovane z napisi 'no trespassing private property' vse povsod so fluorescentna znamenja, ki oznacujejo privat lastnino. Verjetno ni povsod tako. Tu so ljudje bolj revni in se bojijo za vso svojo lastnino. Tako se povecini sploh nisem mogla spustiti do reke. Privat trasa vodi do privat pomola, kjer je privezan privat coln ali manjsa barka. Skoda, da je dezevalo, sicer je imela Lori v mislih, da bi naju s prijateljem peljala po reki do Pittrsbourgha.

Tale fotografija je nastala nekje na poti...

V petek zvecer smo ostali doma. Pili vino, jedli rizoto z rdecim fizolom in gamberi, paradiznikovo solato z mocarelo in baziliko ter poslusali Elvisa. Priprave na Memphis ;)

V soboto sva zgodaj vzela pot pod noge oz. cesto pod kolesa ;) hotela sva cimprej priti v Coshocton, kjer sta naju Mr. in Mrs. Brehms ze par dni pricakovala. 

Ob 10:45 sva prispela pred hiso. Vesele pozdrave od .... .... .... (skratka vseh, ki jih gospa Brehms pozna). Za mojo sran bralcev - gospa in gospod Brehms sta zivela vec let v SLO. Gospa je bila uciteljica anglescine v gimnaziji Brezice. Med mnogimi je ucila tudi Lukata :)

Po uvodni kavi smo jo mahnili prodi obmocju, kjer zivijo Amisi. Cisto posebno ljudstvo, nekateri jih imenujejo tudi sekta. So podkupina Menonitov, ortodoksna cerkev. Njihovo zivljenje je preprosto, po vecini so kmetje, zivijo brez elektrike in vodovoda. Za vse poskrbijo sami, zato je skupnost in medsebojna odvisnost velikega pomena. Obleke so enostavne, brez vzorcev in zivih barv, brez blescecih gumbov ali zadrg. Ne nosijo nakita niti nobenega okrasja. Vse kar imajo je brez posebnih vzorcev, ki bi bili namenjeni lepoticenju. Vozijo se s konji in kocijami, kuhajo in pecejo s pomocjo ognja, ...  

Ogledali smo si eno od kmetij in se najedli za njih znacilne ocvrte pite (pol kozarca marmelade v listnatem testu, ocvrto na olju - zelo sladko, zelo mastno, zelo okusno). 

Na poti domov smo sli se v rezervat za zivali, nato pa v all you care to eat bufet (vse, kar zelis pojesti) amisko restavracijo. Njihova hrana je precej mocna, kot je bila vcasih slovenska. Mocno zabelijo in dobro zacinijo. Na poti domov smo se ustavili se v znani coshoctonski slascicarni, kjer sem se spet nahecala z velikostjo sladoleda - small (mala porcija) je v bistvu slovenska ekstra velika. Da ne govorimo o vsebnosti sladkorja. 

Vecer smo preziveli ob hrustljavih brownijih (klasicni ameriski cokoladni kolac) in ob gledanju fotografij z najine poroke. 

Spala sva trdno in dolgo. Soba za goste je v kletnem prostoru, z lastno kopalnico.

 Ceprav sva imela v nacrtu, da bova ze ob 10h na poti, sva se ob 10:30 sele primajala po stopnicah. Gospa Brehms nama je ze stregla kavo in domac kolac, ki ga je pripravila po maminem receptu. V Sloveniji ga ni mogla, ker se pri nas ne dobi svezih brusnic. Sledila je izmenjava receptov - takih in drugacnih. O peki in kuhi ter poucevanju in ucenju.

Na pot sva krenila okrog 12h. Po skoraj 9 urah ceste sva prispela v 'my kind of town': Chicago.

8 Lori

LUKA

Pri Lori sva ostala 2 dni. Ima veliko cudovito hiso ob reki in pod zelezniskim mostom. Zivi v Freeportu, cudovitem majhnem mestecu super za sprehajat. Trenutno dela od doma, tako da smo imeli veliko casa.

 Heeey

 Hiso je renovirala in veliko stvari naredila sama. Pogled iz floating pomola na reki. Mir.

 Obiskali smo Pittsburgh, kjer so snemali Batmana. Gotham city. Sli smo v znano restavracijo hitre hrane na Pittsburgh sandvich!

 Dough, Lorin sef in prijatelj ki je bil na obisku in nas je peljal v Pitsburgh in castil dinner, ima doma prvi serijski avto Ford Model T, in se dva Mustanga. Wow!

 Pomfri in vse

 aaA!

 Maja je sla zjutri tect. (nove hlace)

 2x na dan pripelje mimo tovorni vlak, v okolici so rakuni, pavi!, vidre, bald eagle, srne

Dva dni lepo doma, pili vino in jedli. Chill out-ali. Z Lori se je zanimivo pogovarjat. Zivela je na Japonskem, na Tajskem, Kaliforniji, vse z sluzbo. Ful je prijazna in njena hisa je kot v pravljici. Razgibana, vsak prostor je narejen po svoje in ima super smisel za urejanje in razporeditev. Maja je slikala celo hiso in zeli tocno tako. Lepo sva si oprala in posusila obleke, najedla, napila, napisala blog, nauzila svezega zraka in razgleda na reko. Pocutila sva se kot doma.

Jutri pa naprej do mrs Brems proti Columbusu Ohio, kjer si bomo ogledali The Amish country. Cant wait. Lepo spocita in naspana se bova ob 7h podala na pot. See ya

7 In naprej...

MAJA
Red carpet inn je bil poseben. Hotel precej na nivoju, za njim pa pravo cigansko naselje. V hotelih so povecini zaposleni Aziati, Hispani, Afroamericani. To so tisti ljudje, ki nam strezejo za sankom in pucajo za nami. Tako je bilo tudi v Carpet Innu. 

Vmes nekje na poti sva se ustavila ob napisu 'domace domace' in pojedala doma pripravljen sladoled. Kupila sva melono, pa kateri nama se danes disi avto. Domaca zivila imajo OKUS! presenetljivo pa je tu veliko trgovin in supermarketov, ki prodajajo lakalno pridelano hrano. In ta je tudi okusna ;)

Ze prej, kmalu po New Yorku, sva tudi naletela na en napis 'Domace borovnice'. Ni za verjet  - tam je bila blagajna, hladilnik, poln borovnic, marmelade itd. domaci proizvodi. Poleg njih pa napis: 'Self service - help yourself'.

Jutro se je veselilo z nama. Pozno jutro. Pred motelom je bil Kitajski buffet - na enak nacin, kot smo vajeni pri nas samopostreznih resavracij, razlicnih ruskih bifejev. Ogromna restavracija, z milijon razlicnimi izbirami hrane. Mmmmmm. In to all you can eat (vse, kar lahko pojes) za piclih 7 dolarjev (cca 6 eur). Najedla sva se, da sva komaj dihala.

Po poti naprej proti Niagarskim slapovom. Vozila sva se po dolgem in pocez po stranskih cestah. Izogibava se avtocestam, raje uzivava v pisani naravi. Hise so pravjicne. Ne nehava se cuditi, kako prefinjeno kicaste so. Ves cas me obdaja obcutek, da se voziva skozi filme. Od Batmana, do Sam doma, cez Seks v mestu, skozi romanticne komedije in srhljivke, drame in akcije. Vsi filmi se zlivajo na najini poti.

Noc sva prezivela v Lockportu. Prvic na najini poti sva na recepciji srecala Americana. Soba je bila takoj poleg, tocno tam, kjer sva parkirala. Pozno sva sla spat. Spala pa odlicno.

Neverjetno kako je clovek utrujen po toliko urah voznje, pa ceprav ves cas samo sedim in sem le ko-pilot. Zvecer me kar zmanjka.

Dopoldan sva izkoristila za elektroniko in bazen za motelom. Ni se nama mudilo. Hotela sva izkoristiti ceno motela.

Niagarske slapove sva uzrla ob 4 popoldan. Od dalec me niso impresionirali. Z ameriske strani pa sploh ne izgledajo nic posebnega. Cez Rainbow bridge (Mavricni most) sva se sprehodila v Kanado, od koder je razgled na milijone kubikov vode precej bolj osupljiv. Sele ko zacutis kapljice slapov, se zavedas vse velicine in predvsem vse te moci vode, ki dere, dere, dere.... In tam nekje je verjetno most dobil ime. Iz razlicnih kotov lahko vidis mavrico. Ves cas je tam in colni spodaj globoko, se vozijo skozi njo.

Zalostno je, ker je vse ze tako okupirano z razlicnimi vstopninami. Se dobro, da jih niso kar zagradili in da ne pobirajo vstopnine ze za sam pogled na njih. Vstopnine pobirajo za razlicne razgledne tocke, ce hoces it s colnom, ce hoces priti blizje, na eno stran, na drugo stran... ojoj.

Okrog 19h sva se odpravila na pot - kakor dalec bo mogoce. Sva na poti do dveh gospa, ki ju greva obiskat. Vozila sva se del poti ob jezeru, drugi del pa kar po avtopcesti. Nasla sva motel v Mercerju, ki naju je doslej stal se najmanj. Se splaca iti malo dlje pa malo stran od avtoceste, saj so cene takoj bolj ugodne.

Danes imava v planu obiskati en velik outlet (da si Luka kupi sportne copate)  ter se popoldan oglasiti pri gospe Lori, ki zivi vzhodno od Pittsburgha. Verjetno bova tam tudi prespala.

6 Se z druge perspektive

MAJA

ZDA je vse tisto, kar sva pricakovala. veliko prometa, veliko barv, veliko ljudi, veliko jezikov. Veliko vsega. tudi denarja. vcasih imam obcutek, da ga je prevec, v drugih primerih vidim skrajnosti pomanjaknja.
Za nama je Washington. Mesto vlade, Forest Gumpa, mesto z dusami (memorial za padle v Vietnamu, veliko spomenikov vojnim dosezkom). Dusami zivih, ki iscejo. In vcasih najdejo kaj, kar niso iskali. Lutavih turistov, zagnanih karieristov, mladostnikov in enostavnih preprostih ljudi.
Bela hisa me je presenetila s svojo majnostjo. Capitol Hill je veliko bolj velicasten. Pred njim je skupina vzhodnjakov in nekaj vznesenih zahodnjakov v sklopu vere/nove yoge mirno protestirala proti nasilju.
Washington monument, reflecting pool (Forest Gumpovska scena) in Lincoln memorial so osupljivi. Ogromni, mogocni, v svoji mogocnosti tako spokojni.
Noc je bila solidna, hostel kar neki, cetrt, kjer sva spala pa izjemna. Na slikci, ki jo je Luka objavil, se lahko vidi barvitost soseske.
Naslednji dan naju je pot vodila v New York. Na poti sva se ustavila v restavraciji ob morju, tik ob Bay Bridge-u, ogromnem mostu, ki povezuje dva dela obale. Prijetna morska sapa, gamberi in skoljke. Ni bila ravno hrana po mojem okusu, vendar kljub vsemu.  Prijetno vzdusje in miren pogled na lesene pomole in v vecini prazne priveze v majhni marini.
New York - prva postaja je bila trgovina s fotoaparati,naslednja z elektroniko. Kupila sva fotkic in tablico (ki se jo se uciva uporabljat - zato je blog bolj skop in moje sporocilo polno napak).
Zavila sva po 2.aveniji proti severu. Seveda sva peljala tudi cez Time square. Po osmi aveniji vse do 97.ulice, zahod. tam pa proti najinemu hotelcku Royal Park. Zal je edino, kar si je v tej stavbi zasluzilo naziv ROYAL cena. soba je bila obupna, v pritlicju, temna, vse je kazalo znake cenenega hostla Vse za ceno zivljenjske sole :)
Naslednji dan sva se odlocila za eno od dveh znamenitosti, ki se nama zdita vredni ogleda. Rockefeller center. Top of the Rock! In res ti da obcutek,da si na vrhu sveta. Prijel bi Boga za roko in sedel  z njim h kosilu. Tako blizu je nebo. In vse mogocne zgradbe New Yorka. Vsake toliko sva se morala prizemljit, da sva dojela, kje sva. V New Yorku, tik pod nebesi.
Seveda se najini dnevi zacinijo s kaksnim klepetom - o nama, najini zvezi, o najinih zeljah. Ko sva bila Na Rockefellerju sta se ravno dva zarocila. Oh, kako lepo. Spet sem podozivela obcutke. Tu je bil smeh mnozice, ploskanje, vrh sveta. Pri nama je bila milina spokojne Ljubljane, drobne kaplje z neba in dve srci, ki hrepenita drugo po drugem.
Vecer sva zakljucila z opazovanjem Brooklynskega mostu. Sedela sva na obali East River (vzhodne reke) in v tisini opazovala noc na Manhattnu. Tisoce luck, tisoce ljubezni in veliko veliko obupanih dus. Manhattan je ena velika skleda razlik. Visokih pet in svetlecih kravat, buticnih trgovin, zlatarn, diamantov, ob vsem tem pa na tisoce umazanih, raztrganih oblek, zamisljenih staresin in, kar me najbolj zalosti, zavrzenih otrok, z izpranimi srci, brez bolecine sprejemajo svoj vsak dan. Na podzemni oglasi opogumljajo pogumne, da vzamejo v rejnistvo najstnike, ki so na svoji poti razvoja zasli v obup.
Manhattan se bohoti v sijaju reklamnih sporocil, hitre hrane, zabave, poguma in iskanja srece. Mnogo ljudi jo tudi najde. 8 milijonov ljudi. Nekateri med njimi se bojujejo z obupom.Veliko jih srecno zivi svoje sanje.
In tako je prisel naslednji dan, 15.7., ko sva se odlocila osvojiti drugi del neba - Empire State building. 57$ naju je poneslo na imitacijo voznje s helikopterjem, kar je bilo fantasticno, ter na vrh neboticnika. No, ne ravno vrh, malo nizje. na 86 nadstropje. Res je nad vsemi pricakovanji, ce sva prejsnji dan drzala Boga za roko, sva danes pristala nad njim ;) skratka visje se nisem bila in ne predstavljam si, da je to zgradil clovek.
Sla sva naprej, saj sva imela v nacrtu uloviti se trgovine. Ja, zgleda, kot da sva  se v izi sprehajala, nisva imela kaj pocet. Ampak ce zelis samo prehoditi vse te ulica vzame kar nekaj casa. Seveda pa nisva sla kar stoicno mimo vseh trgovin, kaficev, lepot, parkov, razgledov. Vsaka taka stvar terja vsaj nekaj minut za fotografiranje z novim fotoaparatom ;)
Nato sva se pocasi odpravila nazaj. kar je trajalo kar nekaj casa. Obiskala sva se sladoledarno Lulas, sami izdelujejo sladoled. Mnjamiiii!
Pocasi sva sla do hotela, kjer sva imela parkiran avto, ter se spotoma pogovarjala, kam greva spat in kje bi  nabojle. Zal, nisva ravno  imela na izbiro. Ta noc nama bo pa res ostala v spominu. Celo noc sva iskala prenocisce. Peljala sva se v Queens, kjer je bilo spet vse zasedeno, potem nazaj na West side v okolico prejsnjega hotela antopa nama j e en priporocil Brookyn. Tega se vsi bojimo. Prevec filmov smo videli.Ob soncnem vzhodu sva se zapeljala cez Brooklinski most. Najprej sva napolnila tank, nato  poiskala hotel.Nasla sva. Poleg Sharatona.koncno. oba sva se v tisini bojevala vsak s svojimi mislimi, vsak s svojo utrujenostjo. Koncno.. fant na recepciji nama je dovolil, da placava v bistvu naslednjo noc. kljub temu, da bi lahko sla v sobo sele popoldan, sva sla ob 8h. Spala sva v nebesih in se zbudila popoldan ob 13h v Brooklinu. Nisva veliko spala, vendar dovolj za potep cez Manhattan. Najin zadnji dan v NY. Nisva se mogla lociti od tega mesta. Objelo naju je in naju udomacilo. Zvecer sva zavila v Soho, kjer sem si privoscila  coctail Manhattan. jk,jk,jk bfff, za nic!!!
obup!!! sam snopc! smejala sva se in  radostila, ker sva skupaj, ker sva v New Yorku.

Ponedelejk je bil obarvan s Frankom Sinatro. Izlet cez Manhattan v New Jersey, v Hoboken.Od tam je cudovit panoramski pogled na Manhattan. Sredi Hobokena na tleh zvezda opozarja na mesto, kjer je stala Frankova rojstna hisa. Tako puhel opomnik na tako velikega cloveka. Oba sva bila presenecena, da ta toka ni bolj turisticno obelezena. Sprehod in voznj cez Frankovo ulico, ob reki Hudson. Kratek skok nazaj na Manhattan, ker sva se odlocila, da se nimava dovolj elektronike ;) kar nekaj casa sva se zamudila tudi s Tyronom, cestnim lovekom, ki na ulici sluzi kruh s sedenjem in opazovanjem ljudi. Nama je napolnil srce.
Po nekaj urni voznji cez idilicni gozdicek, sva prispela do Red Carpet Inna.

5 People

So kot v filmih, vsi prijazni in sprosceni. We got a beer and coffe on the house in a road stop.

4 Driving

Avti so avtomatik, bencinerji. Vsi se drzijo omejitev + 10. Najhitreje je 65 milj (104 kmh) :I ?! Lahko prehitevas po levi in desni.